Verjamem, da ima vsak človek v sebi ustvarjalni potencial. Ko si dovolimo stopiti v prostor igre, ustvarjalnosti in domišljije, se pogosto odprejo novi pogledi, nepričakovane rešitve in globlji stik s samim seboj. Prav ustvarjalnost, igra in drama so prostor, v katerem že vrsto let spremljam otroke, mladostnike in odrasle na njihovih poteh raziskovanja, učenja in osebne rasti.
Sem magistrica pomoči z umetnostjo (Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani), certificirana izvajalka in trenerka nevrodramske igre (Neuro-Dramatic Play – NDP), mentorica, režiserka otroških gledaliških skupin in vodja Mini dramske šole. Po prvotni izobrazbi sem etnologinja in kulturna antropologinja. Že od nekdaj me zanimajo ljudje – njihove zgodbe, odnosi, način, kako doživljajo svet, ter kako skozi ustvarjalnost izražajo tisto, česar besede pogosto ne zmorejo povedati.
Gledališče je bilo moja prva velika ljubezen. Od zgodnjih najstniških let, ko sem obiskovala Dramsko šolo Barice Blenkuš, preko igranja v ljubiteljskem gledališču ter raziskovanja improvizacijskega, uličnega in klovnovskega gledališča, do današnjega dela, kjer združujem gledališko ustvarjanje, dramsko pedagogiko in umetnostnoterapevtske pristope.
Pišem tudi avtorske dramske zgodbe, priredbe knjižnih del ter besedila za muzikale in popevke. Verjamem, da imajo zgodbe posebno moč – pomagajo nam razumeti sebe, osmisliti izkušnje in si predstavljati nove možnosti.
Svoje delo nenehno poglabljam z dodatnimi izobraževanji s področja dramske pedagogike, umetnostnih terapij, avtentičnega gibanja, improvizacije in ustvarjalnih pristopov pri delu z otroki in odraslimi. Vsako novo znanje zame ni cilj samo po sebi, temveč način, kako ljudem ponuditi varen, strokoven in navdihujoč prostor za raziskovanje.
Moj način dela
V svojem delu ne iščem popolnih nastopov ali pravilnih odgovorov. Ustvarjam prostor, kjer se lahko človek ustavi, zadiha, raziskuje in se izrazi na svoj način.
Čeprav je drama moje izhodišče, pri delu prepletam različne umetnostne medije in izkustvene pristope. Poleg dramskih tehnik uporabljam tudi likovno ustvarjanje, gib, ritem, glasbo, pripovedovanje zgodb, simbolno igro, delo z metaforami in ustvarjalno improvizacijo. Izbira medija je vedno prilagojena posamezniku ali skupini, saj verjamem, da vsak človek najlažje spregovori v jeziku, ki mu je v danem trenutku najbližji.
Verjamem, da igra ni namenjena le otrokom. Je naraven način učenja, povezovanja, zdravljenja in osebne rasti. Ko si dovolimo ustvarjati brez strahu pred napakami, začnemo odkrivati dele sebe, ki so morda dolgo čakali, da jih ponovno srečamo.
Največje veselje mi prinašajo trenutki, ko otrok ponovno začuti varnost v igri, ko mladostnik skozi ustvarjanje odkrije svojo avtentičnost in občutek pripadnosti, ko odrasel ponovno vzpostavi stik s svojo ustvarjalnostjo in notranjo močjo ter ko skupina skozi skupno zgodbo postane prostor zaupanja, povezanosti in poguma.
Moje poslanstvo je ustvarjati takšne prostore – prostore, kjer se srečajo igra, umetnost, odnosi in človek.
PRIMER MOJEGA DELA:
Zavod za ustvarjanje, raziskovanje in učenje Azum 